Zemeljski plin je fosilnega izvora, ker je nastal z razkrojem organskih snovi. Pravzaprav je zmes plinov, največ pa je metana. Med drugim zemeljski plin vsebuje še etan, butan, propan, dušik, ogljikov dioksid in primesi ogljikovodikov. Pridobiva se iz nahajališč, ki so nameščene pod zemljo, nato pa potuje po plinovodnih omrežjih do porabnika. Prodajna cena plina je v tem primeru predvsem odvisna od velikosti same porabe ter od profila iz katerega se odjema. Cena je odvisna tudi od pogodbe, ki je sklenjena saj se na podlagi le-te oblikuje ustrezna cena plina.

Tisti, ki odjemajo plin in ga porabljajo skozi celotno leto, prejemajo bolj ugodne cene, kakor tisti, ki ga koristijo zgolj sezonsko. Cena plina za sezonsko koriščenje se v večini uporablja za ogrevanje objektov, ker je sezonski vpliv manjši. Odjemalci, ki koristijo plin celo leto imajo boljšo izkoriščenost zmogljivosti. Vsekakor se odjemalcem cena plina določi na podlagi naftne formule. Le-tem se cena spreminja glede na vplivne elemente, ki določajo samo vrednost in so vezani na ceno naftnih derivatov. Slednji se merijo v ameriških dolarjih na podlagi svetovnega trga. Pogodbe, ki so sestavljene na tak način zagotavljajo boljšo dobavljivost ter prilagodljivost. S tem lahko lažje predvidimo ceno plina in končne cene. Cena plina se med drugim določi glede na ponudbo in povpraševanje po plinu. To se predvsem odraža na plinskih indeksih in njihovih vrednostih, saj jih vedno znova obnavljajo plinske borze v Evropi. Vsekakor se tovrstnim produktom količinsko zmanjša sama prilagodljivost dobave, nihanja cene pa so večja, ker se cena plina dnevno spreminja na trgu. Odjemanje na sezono še dodatno vpliva na tovrstne cene. Skratka cenovno nihanje je manjše, če se pravočasno dogovorite za fiksno ceno. Slednja je navedena v pogodbi in temelji na plinskih indeksih. Cena zemeljskega plina se za takšno dogovorjeno količino nato ne spreminja.